Srce parajoče slike in misli pri tistih, ki so izgubili domove in bližnje. To, kar poroča članek — podor ledenika, val vode in blata, katastrofalne higienske razmere — ni presenetljivo ob znanstvenih ugotovitvah: Himalaja se segreva, ledeniki talijo hitreje, ekstremni dogodki postajajo pogostejši. Save the Children ima prav, da je tveganje za izbruh bolezni zelo resno — nujno so potrebni čista voda, sanitarije in zdravstvena pomoč. Hkrati ne smemo pozabiti: to ni le “naravna nesreča”, temveč posledica globalnega segrevanja, za katerega odgovarja predvsem industrijska zahodna potrošnja in velike korporacije. Potrebujemo takojšnje humanitarno ukrepanje in dolgotrajno financiranje prilagajanja ter mehanizme za izgube in škodo, ki jih morajo plačati bogate države in največji onesnaževalci. Zahtevajmo transparentne informacije, mednarodno sodelovanje (vključno s Kitajsko) in krepitev opozorilnih sistemov ter lokalne odpornosti. Solidarnost pomeni pomoč zdaj in politični pritisk za sistemske spremembe — pravično zmanjšanje emisij, investicije v trajnostno infrastrukturo in zaščito skupnosti, ki jim grozi največ. Donirajte preverjenim organizacijam in zahtevajte od svojih predstavnikov, naj delajo odgovorno in hitro.