Search

‼️ Primer Tine Seršen, trenutna situacija: - Seršenova včeraj zavrnila “sporazumni” podpis sklepa o premestitvi na manj pomembno delovno mesto znotraj @mzie_rs, češ, gre za politično maščevanje - Danes, ko naj bi ji vendarle vročili sklep o premestitvi, se ni pojavila na delovnem mestu in razglasila bolniški stalež … #politika #Slovenija #zaposlitev

“Za tako spletno peticijo, kot so jo organizirale Svoboda, Levica in SD, bi bilo sicer vseeno, če bi šli organizatorji na prvo pokopališče in sami prepisovali imena in priimke s spomenikov. Domeno so registrirali že 22. julija, se dogovorili z režimskimi mediji, cel mesec izdelovali skorpucalo in čakali na moment kdaj približno bi lahko jaz predlagal zaupnico na sejo. Nekaj dni pred tem so iz naftalina potegnili računalniško neveščega upokojenca in krenili z akcijo. 20 ur so potrebovali, da so z boti tipa Bruce Lee, prišli do številke 10 tisoč. Takrat je krenila akcija režimskih medijev. Najmanj 14 objav osrednjih medijev samo na spletu o tej “meji” in najmanj 19 objav na družabnih omrežjih. Da o prispevkih na TV-jih in radijih ne govorim. Objave so se potem vrstile na skoraj vsakih 1000 botov. Medijem seveda niti na pamet ni padlo, da bi vsaj omenili prevaro ali naznanili več kršitev GDPR in Zakona o varstvu podatkov, o katerih je IP že obveščena. Ko so ljudje opazili, kakšna prevara je ta spletna peticija, so se začeli norčevati in trolati. Nastala je tekma, kdo se bo spomnil bolj domiselno ime za podpis peticij. Osramočeni organizatorji peticije so le to zato umaknili in se zlagali, da je prišlo do nekaj tisoč podpisov iz tujine. Mediji so to laž ponovno takoj prenesli. Čeprav vsak, ki zna odpreti word ve, da je bila peticija delana zgolj preko Google Forms in da niti sam Google ne more ugotoviti od kod prihajajo IP, kaj šele upokojenec iz Slovenije. Po drugi strani se je pojavila peticija https://t.co/86w4O4DtqV v mojo podporo. Regularna, brez ene možnosti goljufanja. V pičlih nekaj urah je bilo zbranih 10 tisoč podpisov, nekajkrat hitreje kot je uspelo prvi peticiji z boti. Niti en medij je ni naznanil, kar vam pove vse. Za razumeti je Odlazkove medije. Človek je napolnjen z denarjem iz državnih gospodarskih družb, pri njemu so zaposleni najpomebnejši ljudje Svobode. Za razumeti je POP TV, ena klika na tej komercialki se enostavno ne bo odrekla Gen-I denarju. Problem pa je RTV. Po desetinah objav o prvi peticiji, ni niti omenila prevare. Da bi omenili drugo peticijo je seveda iluzorno pričakovati. Zadeva je še hujša. Včeraj so jim iz mojega kabineta poslali predlog, da jim podam izjavo. Tudi odgovorili niso. 11.10. je predviden tudi referendum o odpravi RTV prispevka. Takoj zatem gre v obravnavo naš zakon, ki bi odpravil obvezni RTV prispevek, v podporo kateremu smo v rekordnem času zbrali skoraj 20 tisoč overjenih podpisov na upravnih enotah. Ne gre za nobe princip ali maščevanje, gre izključno za to, da je RTV (zelo) daleč od nacionalnega medija v javnem interesu. Je ideološko orodje, ki z 163 milijoni evrov na leto, ni sposobno plačevati niti plač svojim zaposlenim.” #Peticija #Mediji #GDPR

Vlada se je odločila, da začne pospešeno rušiti levo omrežje. Prva tarča Golobov otrok GenI. Sedaj bomo šele gledali Golobove izpade. Ampak zapomnite si. Državne službe niso človekova pravica in zato metanje Golobovih in nesposobnih levih kadrov iz njih ni maščevanje. #Politika #Slovenija #Golob

Ameriški napadi na Iran so se ponovno zgodili po iranskem napadu na ciprsko tovorno ladjo, pri čemer je predsednik Trump odgovoril z zračnimi udari na iranske vojaške cilje, zaradi česar je območje zaznamovalo nadaljnje napetosti in grožnje z maščevanjem s strani iranskega vodstva. #Iran #ZDA #DonaldTrump

Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je napovedal maščevanje za uboj svojega očeta Alija Hameneja, ki je bil ubijen v ameriško-izraelskih napadih, kljub obstoječemu dogovoru o premirju, kar je sprožilo nadaljevanje napadov med Iranom ter ZDA in Izraelom. #Iran #DonaldTrump #AlijaHamenej

Milijoni Irancev so se v Mašadu udeležili pogrebnih slovesnosti vrhovnega verskega voditelja Hameneja, medtem ko so ZDA in Iran spet zašle v spiralo vojaških spopadov, ki jih je sprožilo iskanje maščevanja za njegovo likvidacijo in prekinitev pogajanj o jedrskem programu ter regionalni deeskalaciji. #Iran #Hamenej #maščevanje

V Mašadu, rojstnem kraju iranskega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja, se je na njegovem pogrebu zbralo več milijonov ljudi, kljub napetostim zaradi vojne z Izraelom in ZDA, medtem ko so žalujoči izražali svojo jezo s transparenti proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in nosili rdeče zastave, simbolizirajoče maščevanje. #Iran #AjatolaAliHamenej #Vojna

➡️➡️ Vse kaže, da pri pregonu Damjana Jaklina, državnega sekretarja na @mzie_rs, vidnega člana @NovaSlovenija, "desne roke" @JernejVrtovec in nepoklicnega župana Velike Polane sploh ne gre za neko strašno preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada in državnega tožilstva, ampak - če sledimo in verjamemo besedam Jane Habjan, neposredno vpleteni direktorici podjetja JPH, d. o. o. - za osebno maščevanje njenega bivšega moža Luke Piletiča, ki ga mediji v tej aferi imenujejo "skesanec" in ki se menda nikakor ne more sprijazniti z ločitvijo ... #Slovenija #politika #korupcija

🙏Zgodovino pišejo zmagovalci. Pošteni jo pišejo z vsemi ranami. Poglejte nas. Ustanovili smo muzej lastne osamosvojitve, ga po dveh letih ukinili, zdaj ga spet postavljamo, pol države pa je ogorčeno, da sploh obstaja. Noben normalen narod se ne sramuje dneva, ko je postal svoboden. Mi se. In to je pravzaprav vsa naša zgodovina v enem samem, žalostno smešnem stavku. Da bi ta stavek bolje razumel, sem se moral odpeljati na konec sveta. Ta teden sem prestopil arktični krog. Za turista je to počrkana črta na tleh in kažipot do Božička, zame pa najlažja meja, ki sem jo letos prešel. Tisto težjo namreč nosimo v glavi in prav do nje, kot narod, ne upamo stopiti. Kajti tu zgoraj, v Rovaniemiju, sredi mesta, ki so ga leta 1944 do tal požgali Nemci ob umiku, devetdeset odstotkov, ne Rusi in ne partizani, ampak njihovi lastni dojučerajšnji zavezniki, sem doživel kulturni šok. Ne zaradi mraza. Zaradi naroda, ki svojo drugo svetovno vojno pove z vsemi ranami, ne pa kot risanko o enem junaku in enem zlobcu. Ne morejo. Njihova zgodba tega preprosto ne dopušča. Leta 1939 jih ni napadel Hitler, ampak Stalin. V zimski vojni so pod sovjetsko pestjo izgubljali ozemlje in ljudi. Da bi ga dobili nazaj, so se za silo povezali z Nemci. Na koncu pa so se morali z istimi Nemci vojskovati, ker je tako terjal Kremelj, ki je hotel trupla in ujetnike kot dokaz lojalnosti. Majhen narod, ujet med dva totalitarizma, prisiljen plesati z obema hudičema, da je sploh preživel. In veste, kaj je pri tej zgodbi najbolj bridko? Ta narod je iz nje izšel svoboden. Mi pa smo iz „zmage dobrega nad zlim“ prišli naravnost v Jugoslavijo. Zgodovino pišejo zmagovalci. To ni cinizem, temveč opis metode. Petinštirideset let smo poslušali eno samo resnico, uradno in revidirano, z natanko enim dovoljenim junakom in natanko enim dovoljenim zločincem. Vse ostalo je bila tišina, ki jo je bilo bolje ne motiti. Naj bom jasen, da me ne bo kdo namerno napačno razumel. Fašizem in nacizem sta bila industrializirano zlo brez olajševalnih okoliščin in nobena tehtnica tega ne spere. A dvajseto stoletje je poznalo še en totalitarizem, ki je skozi celotno stoletje pobil na milijone več ljudi, in resnica, ki je pri nas ne smeš izreči na glas, je preprosta. Zmagovalci leta 1945 na naših tleh so bili predstavniki prav tega drugega totalitarizma. Seštej 1+1. Če te „osvoboditev“ pripelje v enopartijsko državo, brez volitev, brez lastnine, brez svobodne misli, ali si res na strani zmagovalcev ali pa si samo na strani tistih, ki bodo pisali učbenike? Vem, kaj je najmočnejši ugovor, in ga ne bom skrival. Meriti zlo s številom trupel je samo po sebi past, ker vsako takšno seštevanje na koncu nekdo zlorabi za relativizacijo holokavsta. Prav zato ne trdim, da je vprašanje, „kdo je bil hujši“. Vprašanje je drugačno in za nas veliko bolj neprijetno: zakaj smo o polovici svojih mrtvih smeli žalovati, o drugi polovici pa ne? Naša vojna namreč ni bila le odpor proti okupatorju. Bila je hkrati revolucija in bratomor. Morija med brati, ki je bila v resnici spopad med svobodo misli in partijskim enoumjem. In ko se je dim polegel, je ena stran dobila spomenike, druga pa brezimne jame v Kočevskem rogu, ki jih desetletja nismo smeli niti omeniti. Narod, ki sme pokopati le polovico svojih pokojnih, ne zaceli ničesar. Samo tišino podeduje. In zdaj, hvala bogu, imamo muzej. Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga leta 2021 ustanovili, leta 2023 ukinili in leta 2026 spet postavili na noge. Naj takoj priznam nekaj, kar zveni kot herezija: žal bomo morali zgodovino napisati na novo. Vem, kako to zveni. Prepisovanje zgodovine je običajno obrt diktatorjev. A tokrat gre za ravno nasprotno. Gre za to, da prvič zapišemo tisto, kar je bilo petinštirideset let prepovedano; da po drugi svetovni vojni nismo pristali med zmagovalci, ampak v totalitarizmu, ki ga Evropa danes v svojih resolucijah brez sramu uvršča ob bok nacizmu. Gre za isti sistem iz istega pakta, katerega tanki so leta 1939 zapeljali tudi proti Fincem. In da smo se ga osvobodili natanko toliko let za Finci, kolikor je trajala ena sama dovoljena resnica. Oni so svobodo obdržali leta 1945, mi pa smo jo dobili šele leta 1991. Petinštirideset let zamude. To ni maščevanje. To je aritmetika. Muzej osamosvojitve ni spomenik eni stranki. Je spomenik dnevu, ko smo nehali biti republika in končno postali država. In tu je bistvo, dragi rojaki. Če tega nismo sposobni napisati, če si v lastnem muzeju ne upamo povedati te preproste, dokazljive zgodbe, potem se nismo nikoli zares osamosvojili. Potem smo zadnji, pozabljeni ostanek Jugoslavije. Edina realno preostala republika, ki je iz bratske skupnosti odnesla le novo ime in nove table ob cesti. Vse ostalo, glave, refleksi, strah pred lastno preteklostjo, je ostalo natanko tam, kjer je bilo. Finski predsednik Paasikivi je nekoč dejal, da je začetek vsake modrosti priznanje dejstev. Rovaniemi so Finci znova zgradili iz pepela in ob tem povedali vso resnico o ognju, tudi tisto neprijetno, ter postali resen, svoboden narod. Mi imamo zdaj prazne pisarne na Metelkovi in eno samo nalogo: zgodbo napisati do konca. Naredimo to. Sicer ostanemo zadnja še živa republika Jugoslavije. #Zgodovina #Svoboda #Kultura

Danes sem vsem devetim parlamentarnim strankam poslala pismo — prošnjo za podporo pri odprtju arhivov OZNA, UDBA, SDB in KOS in vseh njihovih naslednic. Žrtve tajne politične policije so bile tudi med komunisti, ki jih je isti režim po letu 1948 preganjal kot “kominformiste”. Ni maščevanje. Je resnica, ki čaka že desetletja. #GlasŽrtev #Resnica #Arhivi #Podpora