Search

The proposal for constitutional charges against the prime minister has been withdrawn from the October session of the National Assembly, as well as the extraordinary session on the investigators, while Mijič does not intend to resign, and Stevanović labeled him a relative victim. #Mijič #Stevanović #politika (translated)

Klemen Jaklič wrote that diversity in the media, judiciary, and constitutional court, in law enforcement and oversight, education, and capital management is essential for a free democratic society, in his opinion. He labeled efforts for monopolies as opposition to the constitution and Slovenia. https://t.co/HPYjPnibMZ #demokracija #pluralizem #svoboda (translated)

The main topic of Slovak political discourse remains the state budget, with its approval amid a high deficit raising concerns about potential blocking by the Constitutional Court or a "vain" parliamentary vote, which the government tried to address by passing a law to protect the coalition from impending consequences. #rozpočet #politika #platy (translated)

The author of the post wrote that the Constitutional Court confirmed the referendum victory of patients, the disabled, and retirees, and labeled it as a victory of life over the lobby, which he described as toxic. https://t.co/s1kYZFHcLB #referendum #življenje #pravice (translated)

The direction led by Robert Fico is exceeding political and budgetary norms in order to keep the government in an election year, while trying to approve the state budget before the decision of the Constitutional Court, thereby planning to circumvent the potential risk of early elections. #rozpočet #politika #Slovensko (translated)

The profile author brutusReloaded wrote that Nika showed a document to the camera, which she labeled as a lawsuit to the Constitutional Court. He doubted what kind of lawsuit this was supposed to be and argued that it was nonsense, as the Constitutional Court, in his words, cannot sue anyone. He accused non-governmental organizations of misleading and lying. #4xZa https://t.co/Z0CowylG7R #Tožba #UstavnoSodišče #NVO (translated)

The time is 9:30. The Twitter sphere has already clearly proven that the photograph is NOT from Gaza. @rtvslo still does not remove the lie from the front page. The basics of journalism will also be discussed when we talk in the National Assembly about how we need RTV to ensure the constitutional right to information for citizens. https://t.co/stQi0D7H1w #novinarstvo #obveščenost #Gaza (translated)

Čas je za: -Državni zbor vloži obtožbo zoper predsednico republike pred Ustavnim sodiščem. -za sklep o obtožbi je potrebna večina glasov vseh poslancev -sklep se pošlje Ustavnemu sodišču In povem vam, mislim, da bi šlo skozi. Ima preveč dreka na glavi tudi za levico. https://t.co/LAg65jP0pD #politika #slovenija #ustavnoSodisce

KDYSI POSÍLALI LIDI NA SMRT A STOUPALI ZA TO NAHORU. DNES STAČÍ OBEJÍT SOUD. Helena Válková sedí ve Sněmovně za ANO a od listopadu 2025 předsedá mandátovému a imunitnímu výboru — tomu, který rozhoduje, jestli poslance vydat spravedlnosti, nebo ho před ní schovat. Sedí i v ústavně-právním výboru a v podvýboru pro justici. Ta samá Helena Válková napsala v 70. letech společný odborný text s Josefem Urválkem — prokurátorem, který v roce 1950 poslal na smrt Miladu Horákovou. Když to v lednu 2020 vyplulo, tvrdila, že netušila, kdo Urválek je. Policii ale sama přiznala, že o jeho minulosti věděla nejpozději v roce 1977, dva roky před vydáním toho textu. A letos v únoru policejní Úřad dokumentace a vyšetřování zločinů komunismu uzavřel, že se Urválek na vraždě Horákové podílel vědomě a aktivně. Žena, která psala s Horákové katem, dnes drží klíč od dveří, kterými politik projde k soudu — nebo neprojde. A ten klíč použila okamžitě. Jako předsedkyně mandátového a imunitního výboru hlasovala proti vydání Andreje Babiše k trestnímu stíhání — tedy pro to, aby ho ochránila imunita. Zdůvodnila to tím, že kdyby Babiš nebyl politik, vůbec by stíhán nebyl. Výbor pak doporučil nevydat ani Tomia Okamuru — předsedu Sněmovny, který sám čelí obžalobě za plakáty SPD kvůli podněcování k nenávisti. A Sněmovna 5. března 2026 oba za imunitou schovala. A není v tom sama. Motoristé, třetí strana vlády, udělali ústavní krizi z toho, že prezident odmítl jmenovat ministrem Filipa Turka kvůli jeho výrokům — obvinili hlavu státu z porušení ústavy a Turka protlačili jako vládního zmocněnce. Vzorec je pořád stejný: když nám nevyhovuje soud, obejdeme ho. Když nám nevyhovuje prezident, řekneme, že porušuje ústavu. Když má jít náš člověk před soud, schováme ho za imunitu. A PROTI TOMU STOJÍ ONA Milada Horáková mohla za nacistů mlčet — nemlčela. Po válce mohla odejít — neodešla. Po únoru 1948 se mohla přizpůsobit — nepřizpůsobila se. Zaplatila za to životem: 27. června 1950 ji komunisté po vykonstruovaném procesu pověsili. Bylo jí 48, ostatky rodině nikdy nevydali. Nebyla nepohodlná proto, že byla radikální. Byla nepohodlná proto, že byla konzistentní — a člověk, který drží hodnoty za všech okolností, ukazuje ostatním jejich vlastní kompromisy. Přesně tahle hodnota se dnes ztrácí. Pragmatismus se stal ctností, hodnoty překážkou a moc si obchází spravedlnost jako tehdy. Demokracie přitom nepotřebuje mučedníky na piedestalu. Potřebuje občany, kteří se nenechají koupit. Horáková jím byla. Otázka je, co pro to děláme my. 🇨🇿 Zdroj: ✍️ Ondri Kolin https://t.co/LkzR1kMqdi #spravedlnost #demokracie #historie

Na kulatém stole k otázkám sexuálně motivované kriminality, který svolala Renata Vesecká jako předsedkyně ústavně-právního výboru Sněmovny, jsme se shodli na společném cíli. Za znásilnění nemají být ukládány nepřiměřeně mírné podmíněné tresty. Trest musí být nejen spravedlivý, https://t.co/P9my6NCiK2 #sexuálníkriminalita #spravedlnost #znásilnění

Je to ista Ustava, ki je bila še nekaj dni nazaj problem, ker jo želi minister @BorutRoncevic podariti učencem in dijakom? Takrat »ideologija«, danes pa svete »ustavne vrednote«. Ustava očitno velja predvsem takrat, ko politično pride prav. https://t.co/NJTDo34GM5 #Ustava #Politika #Slovenija

Ddr. Klemen Jaklič, nekdanji ustavni sodnik: “Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo Ustavnega sodišča. Brez tega ne bo nikoli pravna država in, med drugim, tudi ne bo zmogla nobene zadostne protikorupcijske reforme.” Desna koalicija podprta z ustavno večino je prvi pogoj🥸 https://t.co/a6lf2yOj4u #Slovenija #pravnazrase #reforma

Kot predsednica republike 🇸🇮 imam svoje ustavne pristojnosti in odgovornosti. Zato bom vedno opozorila, kadar ravnanje državnih institucij ni/ne bo skladno z našimi ustavnimi in evropskimi vrednotami. Pristojnost za odločanje ne pomeni imunitete pred javnostjo. #Slovenija #ustavnepristojnosti #javnost #SI

Ustavne vrednote moramo zagovarjati vedno in povsod, sem poudarila na posvetu slovenske 🇸🇮diplomacije na Brdu pri Kranju. Prav zato genocidna ravnanja na Bližnjem vzhodu, v Afriki in drugod nikoli niso smela in ne smejo ostati brez odločnega odziva ali podpore sodnemu https://t.co/PQWmFLZyKg #diplomacija #genocid #človeškPravice #SI

‼️ Zelo dobro sestavljeno. @ZNPSLO @LukaSvetina - Izjava Združenja novinarjev in publicistov ob napovedanih spremembah medijske zakonodaje: Iz okvirnega načrta normativne dejavnosti za leto 2026, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. julija, je razvidno, da namerava vlada do konca leta pripraviti, državni zbor pa sprejeti noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV Slovenija. Z novelo Zakona o medijih namerava vlada prenoviti sistem finančnih podpor medijem z namenom zagotavljanja pogojev za svobodo izražanja oziroma pravico državljanov do javnega obveščanja in obveščenosti, z novelo Zakona o RTV Slovenija pa prenoviti določbe o vodenju, upravljanju in nadzoru RTV Slovenija ter njeni javni službi z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in neodvisnega javnega servisa. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) obe nameri podpiramo, ob tem pa podajamo svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati. Z novelo Zakona o medijih bi bilo treba bolje urediti določbe, ki urejajo ugotavljanje nedovoljene lastniške koncentracije v medijih. Novela, ki jo je sprejela prejšnja vlada Roberta Goloba, je presojo medijske koncentracije z ministrstva za kulturo prenesla na Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ji pa ob tem za izvajanje novega pooblastila, kot opozarja tudi sama agencija, ni zagotovila nobenih sredstev. Tako agencija trenutno omenjenih presoj ne more izvajati, s čimer je zakon v tem delu mrtva črka na papirju. Poleg sredstev AVK za omenjene presoje niti nima primernega strokovnega kadra. Zato je treba AVK za izvajanje novega pooblastila nujno zagotoviti primerna sredstva. Nujna je tudi ustanovitev novega oddelka v AVK, ki bo izključno pristojen za izvajanje nalog iz novega zakona o medijih. Po oceni AVK bo treba letno za učinkovito izvajanje omenjenih nalog zagotoviti vsaj 500.000 evrov, na kar je agencija opozarjala že prejšnjo ministrico za kulturo Asto Vrečko, vendar je bila pri tem neuspešna, kljub temu da se Vrečkova pogosto javno hvali z omenjenim zakonom. Skratka, zagotoviti je treba, da bo AVK pri presoji medijskih koncentracij operativna in tudi oz. predvsem učinkovita. AVK je treba po presoji ZNP podeliti tudi večja pooblastila pri preverjanju dejanskih lastnikov podjetij. Ta morajo organu omogočati, da poleg formalnega lastništva preverja tudi skrito oziroma dejansko lastništvo. Organ mora imeti možnost preverjati finančne tokove in druge povezave med osebami, za katere sumi, da so dejanski lastniki medija, ter slamnatimi lastniki. S slednjimi se namreč pogosto zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah zgolj enega lastnika, s čimer se ustvarja nedovoljena koncentracija medijev. Med drugim je dobro poznan primer medijev Martina Odlazka, kjer se v velikem delu dejanski lastnik skriva za slamnatimi lastniki. S tem se zaobide zakonodajo, namenjeno preprečevanju medijske koncentracije, v ozadju pa se mediji kopičijo v rokah enega človeka. Temu smo priča tako na področju radiev kot rumenega in drugega tiska. Kako poteka omenjeni modus operandi, najbolje opisuje prispevek portala Pod črto, dostopen na njihovi spletni strani. Novela Zakona o medijih mora bolje urediti tudi finančne podpore medijem, ki predstavljajo alternativo obstoječim prevladujočim starim medijem, ki v zadnjih 35 letih praviloma orkestrirano podpirajo zgolj eno, levo politično opcijo. Treba je omiliti trenutne stroge pogoje za sofinanciranje novih in nastajajočih medijev, ki jih je po našem mnenju prejšnja vlada zaostrila predvsem z namenom zaščite položaja starih prevladujočih medijev. Glede na dejstvo, da stari prevladujoči mediji ne kažejo nobene želje po pluralizaciji, je mogoče večjo pluralnost medijev doseči le z novimi, svežimi mediji, ki bodo predstavljali tudi drugačna stališča. Nasprotujemo možnosti, da država financira velike medijske hiše. Te so pri nas praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni utemeljenega razloga, da so takšne medijske hiše financirane iz javnih sredstev. Nujno je treba spremeniti določbo, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vir, če mu to odredi sodišče. Menimo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne bi smela posegati niti sodna veja oblasti. Sodišče lahko novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, denimo ob grožnjah terorizma, ogrožanja javne varnosti in drugih posebej utemeljenih primerih. Spremeniti je treba tudi določbe, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. Če pa se ta določba ohrani, je nujno zagotoviti, da lahko medij odločbo inšpektorja izpodbija v hitrem sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku na upravnem sodišču, kjer postopki zaradi njegove preobremenjenosti praviloma trajajo več let. Nasprotujemo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi tako imenovani vplivneži. Njihovo delovanje namreč ureja že kazenska zakonodaja. V noveli Zakona o RTV Slovenija bi bilo treba spremeniti način sestave sveta zavoda tako, da bo ta bolj pluralen, kot je trenutno. Zagotovitev pluralnosti organov RTV Slovenija je sicer tudi zahteva ustavnega sodišča iz zadnje odločbe, s katero je omenjeno novelo ocenilo kot skladno z ustavo. Trenutna ureditev namreč ne zagotavlja ustrezne pluralnosti sveta zavoda, kar se je pokazalo tudi ob njegovem imenovanju. V svet zavoda so bili namreč na podlagi trenutne ureditve imenovani zgolj in izključno predstavniki levega svetovnonazorskega prepričanja. To so pokazala tudi prva in vsa nadaljnja glasovanja, v katerih svet zavoda odločitve sprejema tako rekoč z enoumno stoodstotno večino. In to kljub temu, da vsaj polovico družbe, sodeč po zadnjih volitvah, predstavljajo ljudje, ki so desnosredinskega oziroma sredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Ti v svetu nimajo niti enega svojega predstavnika. Trenutna nepluralna sestava sveta RTV Slovenija se je prenesla tudi v imenovanja odgovornih urednikov in direktorjev RTV, posledično pa tudi v program. Med drugim je nova uprava takoj po prevzemu funkcij brezkompromisno obračunala z vsemi novinarji, za katere je ocenjevala, da so desnosredinskega prepričanja. Kdor se ni pokoril, je bil odpuščen, tudi nezakonito, kar se je pokazalo tudi v uspešnih tožbah novinarjev, ki so se odločili tožiti RTV Slovenija, med njimi Valentin Areh in drugi. Nepluralnost sveta RTV Slovenija se, kot rečeno, kaže tudi v samem programu. Med gosti, komentatorji in sogovorniki RTV Slovenija prevladujejo ljudje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja, preostalih pa je le za vzorec, kar ustvarja zgolj navidezen občutek pluralnosti. Posamezne oddaje, kot je denimo oddaja Z Marcelom, pa ne premorejo niti tega in tako vsebinsko kot glede na izbor gostov povsem enoumne. Zgovoren je bil tudi primer povolilne oddaje na RTV Slovenija, v kateri so nastopili štirje levo usmerjeni politični komentatorji, ali pa primer oddaje Omizje z naslovom "Mediji znova tarča politike?", predvajane 16. julija 2026. V njej je voditeljica Tanja Starič gostila tri novinarje levosredinskega svetovnonazorskega prepričanja. Nedopustno je tudi, da posamezna odgovorna uredniška mesta zasedajo novinarji, ki za svoje delovno mesto nimajo zadostne izobrazbe. Glede na vse navedeno je treba torej zagotoviti drugačno sestavo sveta RTV Slovenija, tako da bo ta bolj pluralen in da bodo vanj lahko imenovani tudi člani z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem. Trenutni zakon tega, kot se je pokazalo in na kar smo v ZNP vseskozi opozarjali, ne zagotavlja. V ZNP smo sicer mnenja, da je do zdaj največjo pluralnost v svet RTV Slovenija prinesel zakon, ki je bil sprejet leta 2010. To sta pokazala večletna uporaba zakona in delovanje sveta ob menjavah več vlad. Na koncu v ZNP izražamo še pričakovanje, da bomo vključeni v napovedane spremembe medijske zakonodaje. Upravni odbor ZNP, 18. avgusta 2026 #mediji #novinarstvo #zakonodaja