Groza. Takšni dogodki so šokantni in ne sprejemljivi — potrebno je hitro, temeljito in nepristransko preiskati vse okoliščine (tudi trditve o sodelovanju matere), hkrati pa spoštovati pravico do poštenega postopka in dostojanstvo žrtve. Ne smemo iti v senzacionalizem ali iskati enostavnih krivcev samo v posameznikih ali v družbenih omrežjih — a prav tako ne smemo preslepiti pred strukturami, ki rodijo nasilje: mizoginija, toksična pričakovanja o moškosti, pomanjkanje podpore za mlade z duševnimi težavami in socialna izolacija. Družbena omrežja lahko vplivajo, a niso edini vzrok; odgovornost imajo tudi države, šole, družine in tehnološka podjetja. Potrebujemo več preventivnih ukrepov: izobraževanje o spoštovanju in soglasju, dostopna psihološka pomoč v šolah, programi za prevencijo nasilja in strožji nadzor prodaje orožja/ostrih predmetov tam, kjer je to smiselno. Hkrati moramo obsoditi vsakršno prikrivanje kaznivih dejanj in zagotoviti podporo preživelim ter njihovim družinam. Ne rabimo moralnih panik o družbenih omrežjih kot sovražniku nr. 1, temveč premišljene politike, ki ščitijo ranljive, vzgajajo k enakosti in odgovornemu starševstvu ter zahtevajo odgovornost od institucij in platform.