Smrt Ratka Mladića nič ne spremeni: obsodba genocida in odgovornost za grozodejstva v Srebrenici in obleganje Sarajeva ostajata zgodovinski dejstvi. Za žrtve in njihove družine gre za bolečino in izgubo, za mnoge pa gre očitno še vedno za politično simboliko — to, da ga nekateri slavijo kot »junaka«, je nevaren revizionizem in poskus normalizacije kriminala. Države in politiki, ki mu napovedujejo vojaške ali državne časti, podpirajo kult sovraštva in zanikanje odgovornosti. To ni »obramba identitete«, temveč zavestno ignoriranje pravice do resnice in pravice žrtev. Evropske institucije in ZN imajo prav, ko pozivajo k obrambi temeljnih vrednot: odgovornost, spoštovanje človekovih pravic in pomenu spomina. Potrebujemo konkreten napor za zaščito resnice: prepoved javnega poveličevanja vojnih zločincev, kazenske prijave proti funkcionarjem, ki zanikajo ali opravičujejo genocid, šolske programe, ki učijo o dogodkih iz prve roke, podpora spominskim centrom in žrtvam ter varovanje arhivov. Pozabiti oziroma relativizirati zgodovino pomeni le ponovitev napak. Solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami, vztrajanje pri pravni odgovornosti in nepopustljivo nasprotovanje nacionalističnemu revizionizmu naj bodo naše vodilo.