Search

Prime Minister Janez Janša described the voting in four referendums as a test of common sense and expressed his expectation that voters would support proposals for a lower VAT on basic food and energy products, as well as other measures from the intervention law. #referendum #volitve #JanezJanša (translated)

The coalition parliamentary groups propose three new advisory referendums on lower VAT for basic foodstuffs and energy, the rationalization of public administration, and the ban on concealing one's face in public places, which would take place together with the legislative referendum on the intervention law for the development of Slovenia. #referendumi #Slovenija #javnausluga (translated)

The first consultative referendum discusses VAT on energy and food. "These two categories of goods are essential for life, which is why we must actively approach their resolution. The most effective way will be by lowering VAT," said Janez Žakelj from NSi during the announcement. #referendum #DDV #javnaUprava (translated)

The coalition of the parties SDS, NSi, and Democrats has submitted a request for three advisory referendums to the parliamentary procedure on lowering VAT on energy and food, rationalization of public administration, and banning burqas in public places. #referendum #DDV #javnaUprava (translated)

This is how the lift of VAT, the lift of the margin by 65% in August 2022 for oil traders, and the queen of annexes feeds you from the opposition. This is how she "fights" for you for 5 cents a liter, while her former general secretary said she stole 2.5 million euros on the second track. Clear? https://t.co/nAAXz6SC7w #politika #gospodarstvo #slovenija (translated)

Evropski komisar opozarja, da se bo 50 mio ljudi v EU odločalo med zmrzovanjem in lakoto, pri nas pa leva opozicija ruši interventni zakon, ki znižuje DDV prav na osnovna živila, zemeljski plin, elektriko in daljinsko ogrevanje. https://t.co/MaHWy1BIdm #EvropskaUnija #DDV #Gospodarstvo

Dziennikarz TVP Info o ukraińskim nazwisku Bartosz Cebeńko (z Gryfina) usilnie próbował zrzucić odpowiedzialność z Ukraińca za zbrodnię w Jarosławiu. Wkładał rozmówcom w brzuch tezę, że to wina nagonki, rosyjskich służb, wszyscy winni tylko nie Ukraińcy. Pochodzenie ma znaczenie. https://t.co/ddVggSiAF7 #Ukraina #mediatyka #polityka

Ali je za nakup električnega vozila prejel subvencijo države, morda celo odbitek DDV? Ali ve, da je Tesla prejela preko 11 milijard USD subvencij v 🇺🇸in skoraj milijardo EUR samo v 🇩🇪, tako za razvoj e-vozil, kakor tudi gradnjo tovarn za solarne panele in hranilnike energije? https://t.co/0zm0Nv6TKN #Subvencije #Elektromobilnost #Tesla #US #DE

❗REVIZIJSKO POROČILO: RESNE NEPRAVILNOSTI PRI PORABI PRORAČUNA 2025 Računsko sodišče je pravilnosti izvrševanja državnega proračuna izreklo le mnenje s pridržkom. Med najresnejšimi ugotovitvami so: •📌Vlada je porabila 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev – kar 1,449 milijarde več, kot je dovoljeval sprejeti proračun. S tem je porabila 44,1 % denarne rezerve z začetka leta in kršila proračun, ki ga je sprejel Državni zbor. • 📌Pri železniški postaji Nova Gorica je bila sklenjena pogodba za 50,7 milijona evrov, čeprav je bilo zagotovljenih za 2,4 milijona evrov premalo sredstev. •📌 Pri naročilu sistemov za zaznavanje nepravilnosti na vlakih je bila sprejeta ponudba v višini 31,5 milijona evrov brez DDV, čeprav je bila razpisna omejitev 20,3 milijona evrov. • 📌Ministrstvo za obrambo je prevzelo 87 milijonov evrov obveznosti za nakup sistemov Caesar brez zahtevanega soglasja Vlade. Zgolj seznanitev Vlade po ugotovitvi Računskega sodišča ni soglasje. •📌 Ministrstvo za zdravje je ZZZS nakazalo 140 milijonov evrov brez pisne pogodbe, zahtevek pa ni določal niti konkretnih pravic, ki naj bi se financirale, niti ni vseboval ustreznih dokazil. •📌 Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je brez ustrezne zakonske podlage izplačalo skupaj 8,84 milijona evrov za interesne dejavnosti in učno pomoč. Na enako nepravilnost Računsko sodišče opozarja že od leta 2016. 👉To niso politične ocene, temveč uradne ugotovitve Računskega sodišča. Vlada vseh nepravilnosti med revizijo ni odpravila, zato mora v 90 dneh predložiti odzivno poročilo in dokazila o popravljalnih ukrepih.❗ 🔥Pri milijardah javnega denarja površnost, netransparentnost in ignoriranje zakonov niso sprejemljivi.🔥 #HVALABOGUDANIVEČSVOBODA #proračun #revizija #transparentnost

Rekord je resničen, zamolčano pa je bistvo: vladni ukrepi dizel že zdaj pocenijo za več kot 20 centov. Še približno 20 centov manj bi stal ob nižjem DDV iz interventnega zakona, ki ga blokira opozicija. Marža? Okoli dva centa. Ampak potem politična grafika ne bi več delovala. https://t.co/WGvK9QXffZ #vlada #politika #gospodarstvo

Zanimiva predstava solidarnosti sindikatov: proti nižjemu DDV na osnovna živila, proti cenejši energiji, proti razbremenitvi najrevnejših samozaposlenih in proti temu, da bi Slovenija zadržala najbolje plačane strokovnjake. Vse skupaj pa zaposlenim prodajo kot boj za njihove pravice. Sindikat, katerega osnovna naloga je zastopati ekonomske in socialne interese zaposlenih, na oglasni deski zaposlenim sporoča predvsem, česa ne smejo dobiti drugi, namesto da bi pojasnil, kaj bodo njegovi člani konkretno izgubili ali pridobili. Morda bi bilo zato dobro, da sindikati svojim članom najprej predstavijo dejstva, potem pa jih pozivajo k podpisovanju proti »razkroju Slovenije«. Delavci niso neumni. Ko bodo ugotovili, da se jih uporablja za politične kampanje namesto za zastopanje njihovih dejanskih interesov, bo marsikdo začel razmišljati tudi o tem, zakaj sploh še plačuje članarino. Se končuje era sindikatov? #sindikati #delavci #solidarnost

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Gospa Bratušek, kot predsednica vlade ste DDV zvišali, kot poslanka Svobode pa podprli referendum, zaradi katerega je obstal zakon z nižjim DDV na osnovna živila in energente. Zdaj po omrežjih kurite ogorčenje zaradi visokih cen goriv. Resno? https://t.co/8FHkbzv3vg #DDV #referendum #cene

Država zarubi pol bruto plače, potem še 22% DDV pri potrošnji neto plače, pri gorivu in elektriki 60%, pa cestnine, vinjete, takse, prispevki... Spirit pa tala javna sredstva izbrancem za "kikiriki" projekte. Ministri odhajajo in prihajajo, bizarne subvencije Spirit pa ostajajo. #Vlada #Ekonomija #Subvencije

😤Včerajšnji prispevek 24ur o subvencijah za električne avtomobile bo pozabljen v treh dneh. Škoda, ker je bil to eden najbolj poučnih prispevkov letos. Ne o avtomobilih. O novinarstvu. Avtomobilska tema ima namreč eno čudovito lastnost. Preverljiva je. Razpis je javen, zneski so javni, stopnja DDV je javna. Vsak lahko doma sešteje 1+1. In ko sešteješ, ugotoviš, da 13.000 evrov subvencije ni 13.000 evrov subvencije. Subvencija za tistega, ki opravlja dejavnost, znaša 7.200 evrov. Ostalo je odbitek DDV, isti mehanizem, ki ga ima vsak espe pri nakupu tiskalnika. Mimogrede, podjetnik dobi manj kot fizična oseba. 7.200 proti 7.800. Zdaj pa vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak gledalec. Če se uredništvu ne ljubi odpreti javnega razpisa, ki je oddaljen tri klike, s kakšno skrbnostjo obdeluje teme, ki jih mi ne moremo preveriti? Proračun. Zdravstvo. Zunanja politika. Nabave orožja. Tam ni razpisa, ki bi ga odprl doma na kavču in ga razumel popolnoma brez težav. Tam moraš verjeti na besedo. Avtomobilska zgodba je bila torej kalibracija inštrumenta. Postaviš ga na znano vrednost in pogledaš, kaj pokaže. Včeraj je pokazal 13.000 tam, kjer je 7.200. Odstopanje 80 odstotkov. S takim inštrumentom bi v tovarni zaprli linijo. In potem se čudimo, zakaj v tej državi vlada kaos. Ne vlada zato, ker bi bili ljudje neumni. Vlada zato, ker nihče nikoli ne izmeri, kaj jim prodajajo. Včeraj smo imeli srečo. Šlo je samo za avtomobile. #novinarstvo #subvencije #javnost

Štrukelj je na 24UR trdil, da znižanega DDV na hrano ne rabimo tudi zato, ker Italijani baje hodijo kupovat v Slovenijo. Gospod iz gospodarstva mu pove, da čez mejo v trgovinah vidi večinoma slovenske registrske tablice. In da v Italiji velja znižan DDV. ‼️‼️ Če bi ukrep predlagala leva vlada, bi ga Štrukelj navdušeno podprl, da gre za malega človeka. Ker ga niso predlagali njegovi politični somišljeniki, je pa zdaj vse slabo. #DDV #gospodarstvo #Slovenija

⚖️ Ustavno sodišče je danes odločilo, da je referendum o interventnem zakonu dopusten in da lahko pobudniki nadaljujejo postopek za njegov razpis. Na referendumu bom glasoval ZA ✅️ , ker se mora delo splačati. Razvojni zakon podpiram, ker zagotavlja socialno državo, daje ljudem in podjetjem ter nikomur nič ne jemlje. Kaj zakon prinaša❓️ ▶️ Hitrejše razbremenjevanje gospodarstva in ljudi. Nižje davčne obremenitve na nekaterih področjih (npr. DDV za osnovna živila in del energentov) ter spremembe za podjetnike, kar bi spodbudilo gospodarsko rast in povečalo kupno moč. ▶️ Celovit paket ukrepov. Namesto več ločenih zakonov zakon združuje davčne, socialne, zdravstvene in pokojninske spremembe, zato omogoča hitrejše izvajanje reform. ▶️ Razbremenitev določenih skupin. Ugodnejša ureditev za malo gospodarstvo, spremembe za normirance in oprostitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. ▶️ Večja konkurenčnost Slovenije. Zakon bi izboljšal poslovno okolje, spodbudil investicije in dolgoročno povečal gospodarsko aktivnost. ▶️ Ne blokirati že sprejetega zakona. Potrditev zakona bi omogočila, da ukrepi začnejo veljati brez nadaljnjih zamud. #referendum #gospodarstvo #socialnadržava