Search

Borut Rončević accused unionist Kovačič of not telling the truth. He wrote that they could not obtain materials indicating that the Ministry of Education, Science and Sport is planning a major intervention in the salaries of higher education teachers and associates, and asserted that such materials do not exist even in draft versions. Rončević stated that they first met at 11 AM and discussed amendments to the Higher Education Act. He called on Kovačič to publicly show the documents and wrote that scaring employees with untrue claims is not social dialogue. https://t.co/VgIPxUf0uY #visokosolstvo #izobraževanje #socialnidialog (translated)

The opposition is scaring that NGOs will be left without money. Instead of talking about helping children with rare diseases, the discussion revolves around 12 million euros, which is only 1.6% of 723 million euros in public funds that NGOs received last year! What about the children whose health insurance does not cover treatment? Who will take care of them? This must remain the essence of the discussion! #NevladneOrganizacije #Otrok #Pomoč (translated)

Ravnokar poteka seja odbora za zdravje, kjer poteka razprava o skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni. Ko so imeli priložnost, niso uredili. Danes ureja naša @vladaRS Nihče vam ne more več obljubit kot Svoboda. A bili so prvi, ki so glasovali proti skladu. Vse jasno?? #zdravje #redkeBolezni #vlada

Javnost, starši in strokovnjaki podpirajo prehod z devetletne na osemletno osnovno šolo. Ne strinjajo se z opozicijo in pedagoškim establišmentom, ki takšni spremembi ostro nasprotujeta. Podpora ostaja jasna kljub vsakodnevni agresivni kampanji opozicije, dominantnih medijev, pedagoškega establišmenta in sindikatov. Razprava o prihodnosti slovenskega šolstva se ne sme vrteti okoli interesov posamičnih institucij in posameznikov. V njenem središču morajo biti otroci, znanje in kakovostna šola. Ni popuščanja. #šolstvo #izobraževanje #podpora

🇺🇳 #UNGA81 Včeraj sem v New Yorku začel zasedanje Generalne skupščine OZN s številnimi srečanji in razpravami. V ospredju so bili podpora demokratičnim prizadevanjem beloruskega ljudstva, krepitev čezatlantskega partnerstva ter iskanje novih priložnosti za gospodarsko in digitalno sodelovanje. Veseli me, da smo s predstavniki ZDA, Kanade in podjetja ServiceNow izmenjali poglede na ključne globalne izzive ter možnosti za nadaljnje sodelovanje. Na srečanju Skupine prijateljev Zahodnega Balkana smo govorili o varnosti, povezovanju regije in pomenu nadaljnje širitve Evropske unije.🇸🇮 Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna in odgovorna partnerica pri krepitvi demokratičnih vrednot, mednarodnega sodelovanja ter stabilne in uspešne evropske prihodnosti. 🇪🇺 #UNGA81 #demokracija #sodelovanje

Seveda ne bi tako prostodušno razlagal, če ne bi imel dokazov. Je pokvarjen do konca. Ni pa neumen. Ravno nasprotno. Jao,kaj še pride. Kdo bo pa zdaj kriv? #razprava #dokazi #kritika

Arhimed je bil na svoji tablici, ko ga je ubil rimski vojak. Zveni naravno? Ne ravno. In vendar lahko prav tam končamo, če preteklost dovolj »posodobimo«. Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Slovenian #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

Skoraj vsaka kultura pozna posodobljene izdaje starejših avtorjev, skupaj z razpravami o pravopisu, besedišču, uredniških opombah in prilagajanju sodobnemu bralcu. Neki starinar mi je nekoč rekel, da »patina časa daje vrednost« in lahko pomeni razliko med izvirnikom in poceni kopijo. Odprem »Nedeljske eseje« Constantina Noice, pridem do založnikovega predgovora v izdaji Humanitas iz leta 1992 in izvem, da je bil »pravopis posodobljen«. Branje Noice bi lahko bilo sprehod skozi trideseta in štirideseta leta 20. stoletja. Namesto tega se sprehajamo z modernimi očali, udobno nameščeni v Uberju, brez skrbi, da bi se izgubili — torej da ne bi razumeli besed tistega časa, ki bi jih lahko preprosto »prevedli« v opombah pod črto. Kaj pa, če bi vzeli tudi časopise iz tistega obdobja in jih »posodobili«? Morda bi lahko naredili še rebranding takratnih oglasov, da našim nevronom ne bi bilo treba preveč delati, kot da bi bili v escape roomu. Zakaj bi se ustavili tukaj? Posodobili bi lahko tudi učbenike zgodovine in zapisali, da je Arhimeda iz Sirakuz ubil rimski vojak, medtem ko je na svoji tablici reševal matematiko. Osnovna ideja ostane ista, kajne? Izgine samo obdobje. In še nekaj: zakaj matematiki ne »posodobijo« Pitagore? Lahko spremenijo zapis. Dokaz lahko razložijo drugače. Risbo lahko celo izdelajo na spletu z animacijo, ki nastaja pred očmi učencev. Toda Pitagorov izrek ostane Pitagorov izrek. Ko torej beremo starejšega avtorja, zakaj ne bi ohranili tudi jezika njegovega časa — sodobne razlage pa dali v opombe? In še zadnje vprašanje za Humanitas in za tiste, ki delajo na univerzitetnih literarnih in filoloških oddelkih: če vas bodo današnji šolarji čez nekaj desetletij »posodobili« z # in emojiji, vam bo to všeč? #Humanitas #ConstantinNoica #Noica #NedeljskiEseji #Arhimed #Pitagora #Hashtag #Emoji #MrStorywise #PosodobljenPravopis #ZgodovinaJezika #20260920_1926 #Slovenščina #Literatura #Zgodovina #ExYugoslavia #ExIugoslavia

⚠️ KO JE PREVEČ, JE PREVEČ. zaradi neprimernega obnašanja do gostov je prišlo do prekinitve seje OZP @FrancBreznikSDS je bil jasen: ''Ali lahko strokovni sodelavci kričijo na goste in vzklikajo svoje ideološke parole? Tega ni mogoče peljati naprej.'' Opozoril je na nespoštljivo obnašanje do ministra za zunanje in evropske zadeve ter do drugih prisotnih. Parlamentarna razprava je lahko ostra, ne sme pa prestopiti meje osnovnega spoštovanja. Ko ta meja pade, je treba ukrepati‼️ #spoštovanje #parlament #OZP

‼️Danes smo od PS Svoboda zahtevali javno in nedvoumno opravičilo poslanke Sare Žibrat in poslanca Martina Premka zaradi njunih nedopustnih in žaljivih izjav. Sara Žibrat je predlagatelje razrešitve podpredsednice Državnega zbora označila za »tolpo pokvarjenih politikov«, Martin Premk pa se je na seji Odbora za obrambo na posmehljiv način dotaknil družinske tragedije predsednika SDS Janeza Janše in žrtev povojnih pobojev. V PS SDS poudarjamo, da politično nestrinjanje ne more biti opravičilo za osebne žalitve, diskreditacije ali norčevanje iz tragedij. Parlamentarna razprava mora temeljiti na argumentih, odgovornosti in spoštovanju. Tudi do političnih nasprotnikov. #Politika #Oprostičilo #Spoštovanje

Napoved celovite in nujno potrebne šolske reforme je očitno močno pretresla pedagoški establišment. Burna strokovna in javna razprava je legitimna in pričakovana. Ni pa sprejemljivo, da praoče devetletke nekdanji minister Slavko Gaber kliče zaposlene na ministrstvu in od njih zahteva, naj ustavijo reformo. Še bolj zaskrbljujoče je, da so nekateri zaradi sodelovanja pri reformi deležni namigov in groženj, da bodo po koncu mandata ostali brez službe. To ni strokovna razprava. To je pritisk na ljudi, ki opravljajo svoje delo. Kot minister bom zaščitil njihovo strokovno integriteto in pravico, da svoje delo opravljajo brez strahu pred posledicami. Reforma bo. Argumente bomo poslušali, kritike obravnavali, pritiskom pa ne bomo popuščali. #šolskaReforma #strokovnaIntegriteta #javnaRazprava

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

... ne, ne... kar dajte na odločanje, da bo razprava na RTV v živo... pa vzemite mu jo... za vsaki slučaj, da si nau pol premislu. Golob v pismu Stevanoviću: Imunitete ne želim, odločanje DZ je nepotrebno https://t.co/CXXFToazvX via @Portal24si #RTV #politika #Slovenija

Žalostno je, da 5 Jenulovih lakajev dobi večjo medijsko pozornost kot premierji vlad, predsedniki držav ter stotine strokovnjakov in diplomatov, tako z leve kot desne strani političnega spektra. Bled strateški forum je povezovalen dogodek, namenjen resnim razpravam o najpomembnejših vprašanjih našega časa. Žal pa ga nekateri novinarji in klovni brez kakršnekoli družbene teže spreminjajo v cirkus ter s tem razvrednotijo tudi strokovnost in pomen takšnega dogodka. To bi morala biti glavna tema, o kateri bi morala razpravljati strokovna javnost. Kako je mogoče, da je na dogodku, kjer sodelujejo voditelji držav, številni strokovnjaki in diplomati, glavna novica nekaj protestnikov? Ampak ne. Pri nas je očitno pomembneje, kaj počne Jaša Jenul. In prav to je žalosten odraz dela slovenskega medijskega prostora. #Beda #Mediji #Politika #Slovenija

Leta 2016 je v DZ na predlog levičarjev, potekala razprava o tem, da v Ustavo RS vpišemo pravico do čiste pitne vode. In smo jo. Danes sem obiskal 80+ letno gospo, ki živi v hiši kjer ni čiste pitne vode. Gospa ima stomo in za čiscenje stome in pitje vode to kupuje..akcija sledi. #čistavoda #pravica #okolje #SI