Search

Luka Svetina wrote that the turnaround in the referendum on the parliamentary inquiry indicates that the propaganda on March 8 about the alleged "political police" scared the oldest voters, aged 65 and older, which polls seem to suggest. He assessed that the opponent does not choose means, so the coalition should prepare for a similar campaign regarding the intervention law. According to him, they would communicate to voters that retirees would be left without pensions, salaries in the public sector would be reduced, while Blaž Brodnjak would have more money. He wished the coalition good luck. #referendum #politika #upokojenci (translated)

"It is important not to manipulate the rules, to stand firmly by our way of life, and to freely choose where we will allocate our money." The President of NSi and Minister of Infrastructure Jernej Vrtovec emphasized in a statement on social media that today’s four referendums were about whether our country will remain just. #referendum #Slovenija #demokracija (translated)

The author of the post asked why the gathering is necessary and stated that, in his opinion, no one restricts the birth of children. He believed that women have the option to choose and that women who do not decide to have a child should not be judged. He added that the decision to have a child is personal and is not a matter for the Catholic Church, and he asked when the gathering will be dedicated to children who have died in wars, to the hungry, the poor, and the abused. (translated)

Ciril harshly criticized the show about the debate for and against. He wrote that he expected a balanced discussion, but in his opinion, a group of leftist participants and two journalists advocated for the preservation of RTV, which supposedly did not represent half of the citizens from the right political spectrum, even though it was asking them for money. He missed data on the time spent by participants on both sides for their speeches. He believed that the side against should also include 23 minutes, which he estimated were spent by the journalists, as they should have been on that side. He argued that the responses to the comments from the supporters were in the opposite direction, so those responses seemed unnecessary. He mentioned the option "4 x FOR" as the right choice. #RTV #politika #mediji (translated)

The author of the post asked Jurij whether he thinks that the supporters of 4× ZA do not have "their heads and hearts in the right place." He wrote that he pays the same for a theater ticket as the people Jurij defends, and asked if that means his conviction is worth less. He added that he cannot choose the actors, but he can choose the performances. https://t.co/m4mpQMdv0h #gledališče #pravice #skupnost (translated)

Odkar je Svoboda v opoziciji, lahko opažamo, kakšna dvojna merila uporabljajo. ➡️ Ko je treba obtoževati druge ne izbirajo besed, dejanj in protestov. Zdaj, ko je bil priprt prijatelj Roberta Goloba iz GEN-i, pa pozivajo, da ne smemo ljudi obsojati prehitro, naj raje vse preiščejo organi pregona. ➡️ Sami so v koalicijskih pogajanjih predlagali SKOK in kapico, zdaj pa ji nasprotujejo. ➡️ Trenutnemu vodstvu DZ očitajo slabo vodenje sej, čeprav so se sami v preteklem mandatu posluževali odvzemanja besed, izrekanja opominov in žalitev poslank in poslancev. ➡️ Pravijo, da so za kulturo dialoga. V prejšnji vladi so celo ustanovili Strateški svet za boj proti sovražnemu govoru. Sedaj pa na lastnih zborovanjih žalijo poslanke in poslance koalicije. ➡️ Uvajali so vsak mesec davke, gospodarstvo obremenili z več kot desetimi novimi administrativnimi in davčnimi bremeni, danes pa pravijo, da je treba nižati davke. ✅ Medtem ko se nekateri še niso sprijaznili s tem, da so v opoziciji, mi delamo naprej. Za Slovenijo. 🇸🇮 #Slovenija #politika #Opozicija

Bistvo referenduma je preprosto: obveznost ali izbira? Če nekdo RTV spremlja, ji zaupa in jo želi podpreti, naj jo podpre. Toda ali mora biti prispevek obvezen za vse ali naj posameznik sam odloči, ali želi RTV finančno podpreti? O tem bomo odločali 11. oktobra. 11. oktobra obkroži ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka. #referendum #RTV #izbira

Predlagam @Val202 ,da za ime tedna izbira med pravnikoma UKZ in @Fitzroy1985 . Bogdan je navdušil s procentnim računom (100.000 = 0.5% prebivalcev Slovenije),Urska s svojim ustavno-pravnim znanjem. Prvemu svetujem več sprostitve v gorah(tam je bil vrhunski),drugi opice in Afriko https://t.co/kPVOyK6gcv #pravo #Slovenija #gorstvovanje

Gospa Meira Hot, dovolite, da vam kot Primorki, ki se razglaša za varuhinjo jezika, identitete in zgodovine, razložimo slovenščino. Leta 2024 ste se z vso silo borili, da praznik ne bo več vrnitev Primorske k matični domovini, ampak priključitev. Takrat ste razlagali, da se Primorci niso nikoli vrnili, ker niso nikamor odšli. Da so vedno bili tu. Da je »priključitev« edini izraz, ki ustreza tradiciji in ponosu. Dve leti pozneje, ko koalicija predlaga, da se ime vrne na vrnitev, ste globoko razžaljeni. In v isti sapi razlagate: “Primorska svoje pripadnosti slovenskemu narodnemu prostoru ni dobila podarjene. Izboriti jo je bilo treba z dolgimi in težkimi boji.” Točno. Ni bila podarjena. Bila je izbojevana. Bila je vrnjena tistemu, čemur je vedno pripadala. In ravno zato je vaša jezikovna izbira absurdna. Priključitev je administrativni, hladni, skoraj notarski izraz. Nekaj se priključi. Nekaj se doda. Nekaj se priklopi k nečemu, kar prej ni bilo samoumevno njegovo. Tako se priključuje občina k občini, podjetje k podjetju, ozemlje k državi, ki ga prej ni imela. To je jezik aneksije, ne jezik domovine. Vrnitev pa pove tisto, kar ste sami povedali: da je bila Primorska slovenska, da so jo odtrgali, da so se zanjo borili in da se je vrnila tja, kjer je vedno bila. Vi torej v enem odstavku slavimo boj proti fašizmu, slovenski jezik in narodno identiteto, v naslednjem pa vztrajate pri poimenovanju, ki zveni, kot da nam je nekdo ozemlje priključil, kot darilo, kot administrativni akt, kot rezultat pogajanj velesil, ne kot rezultat krvi in vztrajnosti. To je navadna ideološka igra z besedami. Če ste leta 2024 smeli spreminjati ime, ker »tako praznujejo ljudje«, potem smejo drugi leta 2026 predlagati, da se vrne ime, ki pove resnico: da Primorska ni bila priključena tujemu telesu, ampak vrnjena svojemu. Primorske niso izbojevali tisti, ki so dve leti preimenovali praznik in zdaj jokajo, ker ga hočejo preimenovati nazaj. Izbojevali so jo tisti, ki so slovensko govorili, ko je bilo to prepovedano in ki so vedeli, kaj pomeni vrnitev. #slovenščina #identiteta #Primorska

Državljani Žnj, nabijate v tri krasne. Klasifikacija levi/desni mediji se je uveljavila že v 19. stoletju, ko so evropski časopisi postali povezani z bodisi liberalnimi, socialističnimi, konservativnimi, monarhističnimi in drugimi političnimi tokovi. Navedite nam torej primere profesionalnih medijev in medijev propagande. Kdo je po vaše pristojen za ocenjevanje? Zakaj se vi čutite kompetentne to ocenjevati? Kakšne so vaše kompetence? Naštejte jih. Lahko vam iz prve roke povem, kako se na RTV izbira politične komentatorje. Popolnoma arbitrarno in na podlagi prevladujoče uredniške politične usmeritve. Iz tega razloga je npr. reden gost Odmevov gimnazijski maturant, skrajni levičar Repovž, medtem ko univerzitetno izobraženi novinar desnosredinskih vrednot Peter Jančič nikoli ni vabljen. #mediji #politika #propaganda

Ko Inštitut 8. marec zamolči dejstva in pri ZIURS pogosto ne razpravlja o tem, kaj zakon dejansko določa. 1. Pravljica o davčni reformi samo za najbogatejše ne zdrži prvega branja zakona Trditev: zakon naj bi zniževal davke samo tistim s plačo 7.500 EUR in več. Dejstvo: ta številka se nanaša na razvojno kapico pri socialnih prispevkih, ne pa na celoten paket sprememb. Predstaviti jo kot dokaz, da je ves zakon pisan izključno za najvišje plače, je preprosto zavajajoče. Zakon med drugim znižuje DDV na določena osnovna živila, omogoča začasno nižji DDV na energente, spreminja sistem normirancev, uvaja ugodnejšo prispevno osnovo za nekatere samozaposlene z nizkimi prihodki, odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo za določene skupine in omogoča polno pokojnino ob nadaljnji delovni aktivnosti. Zaključek: čeprav razvojna kapica neposredno pomaga višjim plačam, zakon vsebuje tudi ukrepe, ki se nanašajo na širši krog ljudi. Teh ukrepov ni mogoče kar izbrisati iz slike, ker motijo politično sporočilo. 2. Zdravniki ne dobijo bianco menice za delo pri zasebnikih Trditev: zakon naj bi zdravnikom ponovno odprl vrata k zasebnikom. Dejstvo: dodatno delo ni prosta izbira zdravnika, ampak je vezano na predhodno pisno soglasje direktorja, časovno omejitev in pogoje delovanja javnega zavoda. Zdravstveni delavec mora dobiti predhodno pisno soglasje direktorja javnega zavoda, soglasje velja največ 12 mesecev, dodatno delo pa je praviloma omejeno na osem ur tedensko. Soglasje je dovoljeno le, če dodatno delo ne povzroči škode ali motenj javnemu zavodu in če zavod sam nima potrebe po tem dodatnem delu. Zaključek: strašiti z množičnim begom zdravnikov k zasebnikom ob takšnih omejitvah pomeni spregledati bistvo določbe: dodatno delo je nadzorovano, pogojeno in odvisno od javnega zavoda. Poleg tega zagotavlja boljši dostop do zdravnikov. 3. Tudi pri koncesionarjih se priročno pozablja na Ustavno sodišče Trditev: zakon naj bi omogočil izplačevanje dobičkov iz javnega denarja. Dejstvo: ZIURS res posega v režim presežkov pri koncesionarjih, toda razprava, ki zamolči ustavnosodno ozadje, je namerno nepopolna. Ustavno sodišče je v zadevah U-I-194/17 in U-I-59/18 presojalo omejevanje razpolaganja s presežki pri koncesijski zdravstveni oziroma lekarniški dejavnosti ter pri zdravstveni dejavnosti opozorilo na nesorazmeren poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Zaključek: kdor govori samo o »privatizaciji«, zamolči ključni del zgodbe: država pri koncesionarjih ne ureja praznega prostora, ampak področje, kjer so omejitve že padle pod ustavnosodno presojo. 4. »Loredanov eksperiment« je politična etiketa, ne pravna analiza Trditev: zakon naj bi ponovil Loredanov eksperiment, prelil desetine milijonov zasebnikom in ljudi potisnil k plačevanju storitev s kreditno kartico. Dejstvo: to ni citat zakona, ampak politična manipulacija, ki iz možnosti sodelovanja različnih izvajalcev naredi vnaprej določen katastrofični scenarij. Možnost sodelovanja različnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah sama po sebi ne pomeni ponovitve določenega preteklega ukrepa, izplačila »desetin milijonov« ali daljših čakalnih vrst. Zaključek: če želiš kritizirati zakon, kritiziraj njegove člene. Če pa govoriš o kreditnih karticah, desetinah milijonov in kolapsu sistema, moraš priznati, da govoriš o politični napovedi, ne o besedilu ZIURS. 5. Pri Airbnb ne gre za konec regulacije, ampak za priročno pretiravanje Trditev: zakon naj bi ustavil omejitve in regulacijo Airbnb. Dejstvo: ZIURS ne briše regulacije, ampak začasno odlaga uporabo nekaterih novih pravil. Razlika med odlogom in odpravo ni malenkost, temveč bistvo. Zaključek: govoriti o razgradnji regulacije, ko zakon določa predvsem časovni odlog, je retorično učinkovito, pravno pa precej površno in ponovno zavajajoče. 6. Pri najemninah kritika izpusti ravno tisto izjemo, ki ji ne ustreza Trditev: zakon naj bi koristil zgolj tistim, ki služijo z oddajanjem nepremičnin. Dejstvo: poleg znižanja splošne stopnje zakon uvaja tudi 5-odstotno stopnjo za oddajanje mladim do 30 let ali družinam z otrokom, ki tam dejansko prebivajo! Zaključek: če izpustiš olajšavo za mlade in družine, lahko res ustvariš vtis darila rentnikom. A tak vtis nastane šele, ko iz argumenta odstraniš neprijetno pomemben podatek. 7. Proračunska luknja še ni avtomatično rezanje države Trditev: zakon naj bi povzročil skoraj milijardno luknjo in zato manj pokojnin, zdravstva, šolstva ter socialne države. Dejstvo: proračunski učinek zakona ni isto kot neposredna odločitev o rezanju posameznih javnih storitev. Proračunski učinek je odvisen tudi od gospodarske rasti, zaposlenosti, višjih davčnih osnov, potrošnje, racionalizacije izdatkov in prihodnje fiskalne politike. Zaključek: trditev »manj prihodkov pomeni manj zdravstva, pokojnin in šolstva« je politični slogan, ne pravna posledica ZIURS. Lahko je predmet razprave, ni pa pošteno predstavljena kot dejstvo iz zakona. #zakon #politika #gospodarstvo

Musarca je jamrala diplomatom, da je po nesreči @vladaRS ni vzela v bran, ko je bila deležna številnih napadov. 1. ni bila deležna napadov, ampak vprašanj 2. ko se je zlagala, je bila upravičeno deležna napadov 3. tudi ni jasno, katera vlada naj bi jo branila, saj sedanja @vladaRS ni njena intimna izbira. @JJansaSDS npr. ni predlagala za mandatarja, ko je uredil večino 46. 4. njena, se pravi Golobova vlada pa jo je itak branila in bi bilo bolje, če je ne bi, ker ji je samo pomagala z lažmi. #Politika #Slovenija #Diplomacija

V teh dneh spremljam tudi nas, kolege novinarje, in priznam, da sem nad enimi in drugimi izjemno razočaran. Nas predsednica republike ni povabila na brifing. Pa vseeno bi od predsednice države pričakoval jasnost in predvsem korekten odnos do vseh medijev – tudi do mojega. Ali mi nismo medij? Je korektnost res samo takrat, ko povabiš ene, druge pa preprosto izključiš? In kako naj potem korektno poročam, če nimam enakega dostopa do informacij? Zakaj bi jaz iskal info, če mi jih urad ne da! Danes se strinjam in za tem tudi stojim: če si predsednica države, potem moraš sprejeti tudi dejstvo, da javnost zanima tvoje zdravstveno stanje, še posebej po dogodku, ki odpira številna vprašanja. V Ameriki javnost pričakuje informacije o zdravju svojega predsednika. Če zahtevamo transparentnost, bodimo transparentni do konca tudi mi. Je to odnos, ki krepi zaupanje javnosti? Novinarstvo ne sme biti razdeljeno na »naše« in »vaše«, na povabljene in nezaželene. Oblast pa si ne bi smela izbirati medijev glede na to, kdo ji je bolj všeč in kdo manj. Če želimo govoriti o demokraciji, mora biti dostop do informacij enak, vprašanja pa dovoljena tudi takrat, ko niso prijetna. In enako velja za nas novinarje. Naša naloga ni, da kogarkoli ščitimo ali vnaprej obsojamo. Naša naloga je spraševati, preverjati in poročati. Z enakimi merili za vse. V nasprotnem primeru je vse skupaj žalostno. In predvsem ponižujoče in neobetajoče za demokracijo. Eno so komentarji. Drugo pa pojasnila, gospa @nmusar! Želim vam res hitro okrevanje! #novinarstvo #transparentnost #demokracija

Khm, kakšne travme. Marko Jug seveda ni hodil po lastnih poteh, bil je namreč osebna Golobova izbira, z referenco kajakaškega prijateljstva na Soči, čeprav Golob v resnici nima prijateljev. Kot generalni direktor @ukclj se ni ravno izkazal, kar potrjujejo finančni izkazi in druge znane zgodbe, se je pa - zaradi preživetja na direktorski funkciji - neposredno vključil v predvolilno kampanjo in za Goloba celo medijsko odpiral fiktivno prenovljene oddelke UKC. In zdaj, ker Goloba, na katerega je politično stavil, ni več, se je pač, glede na to, da je bil del Golobove administracije, korektno posloviti. Je to res tako težko razumeti?! #politika #Slovenija #ukclj

📌 SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA IN PODPISANIH ČLANOV STRATEŠKEGA SVETA VLADE ZA GOSPODARSTVO ZA ✅️ uspešno Slovenijo 🇸🇮, v kateri se delo splača Odločitev Ustavnega sodišča RS, da je referendum o interventnem zakonu dopusten, spoštujemo. Če bodo izpolnjeni pogoji za razpis referenduma, bomo državljanke in državljani letošnjo jesen dobili priložnost, da se odločimo o pomembnem vprašanju prihodnjega razvoja Slovenije: ali želimo nadaljevati po poti visokih obremenitev dela in gospodarstva ali pa izbrati pot razbremenitev, večje konkurenčnosti, gospodarske rasti in višje blaginje. Nova vlada je uspešno gospodarstvo upravičeno postavila med svoje ključne prednostne naloge. Podpisani predsednik in člani Strateškega sveta @vladaRS za gospodarstvo razvojni zakon zato podpiramo. Na morebitnem referendumu bomo glasovali ZA ✅️, ker se delo mora splačati, človeku mora od njegovega dela in znanja v denarnici ostati več zaslužka, Slovenija pa mora biti država, v kateri se podjetnost, inovativnost, prevzemanje odgovornosti in uspeh spodbujajo in ne kaznujejo. Zdravo gospodarstvo in dobro plačani zaposleni bi morali biti naš skupni interes. Zakon nikomur nič ne jemlje, ampak daje in izhaja iz preprostega načela: več bomo ustvarili, več bomo lahko delili. Močno gospodarstvo in močna socialna država nista nasprotji. Uspešna podjetja, dobro plačana delovna mesta, višja produktivnost in ljudje, ki s svojim znanjem in delom ustvarjajo novo vrednost, so temelj kakovostnega zdravstva, dobrega šolstva, varnih pokojnin, dolgotrajne oskrbe in učinkovite socialne države. ➡️ Razvojni zakon prinaša konkretne koristi vsem državljankam in državljanom. Na prvo mesto postavlja mlade in njihovo prihodnost v Sloveniji. Z razvojno kapico pri plačah nad 7.500 evrov bruto bi Slovenija postala privlačnejša za najbolj iskane strokovnjake in razvojna delovna mesta, ki jih danes izgubljamo v konkurenčnejša tuja okolja. ➡️ Zakon prinaša razbremenitve tudi upokojencem, med drugim z odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Samozaposlenim, obrtnikom in malim podjetnikom pa izboljšuje pogoje za poslovanje in rast. Spodbuja tudi oddajanje stanovanj, zlasti mladim, ter prinaša ukrepe za učinkovitejše zdravstvo in krajše čakalne vrste. Razvojni zakon sam po sebi ne bo rešil vseh razvojnih izzivov Slovenije, je pa pomemben prvi korak in predvsem jasno sporočilo o spremembi smeri: od dodatnega obremenjevanja k razbremenjevanju, od oviranja k spodbujanju podjetnosti in od stagnacije k razvoju. Strateški svet za gospodarstvo skupaj z Vlado Republike Slovenije pripravlja konkretne ukrepe v okviru petih fokusnih skupin, in sicer za konkurenčnost, davke, delovno zakonodajo, debirokratizacijo in digitalizacijo in se bo na sejah skupin srečal že v avgustu. Naš cilj je država, v kateri mladi želijo ostati, podjetja želijo investirati in v kateri gospodarska uspešnost zagotavlja trdne temelje socialne varnosti. Če bo referendum razpisan, bo izbira jasna. Glasovali bomo ZA ✅️. Marko Lotrič predsednik Strateškega sveta Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo Podpisani člani Strateškega sveta za gospodarstvo: Jernej Bortolato, dr. Marko Bitenc, Beno Ceglar, Blaž Cvar, mag. Matjaž Čemažar, Marko Drobnič, mag. Tomaž Erjavec, Damir Jelenko, Izidor Krivec, Marija Lah, Marko Lukić, mag. Aleksander Mervar, Anže Plevnik, dr. Mark Pleško, Igor Pristavec, mag. Matej Rus, mag. Ivan Simič, Tibor Šimonka, Jernej Tovšak, Jernej Zupančič, Aleš Živkovič, Jernej Vrtovec, dr. Anže Logar, mag. Andrej Šircelj, Zdravko Počivalšek, Matej Kumerdej, Igor Akrapovič #Gospodarstvo #Razvoj #Slovenija

Anketa Mediane za Pop TV pokaže, da je podpora vladi Janeza Janše upadla na 36,8 %, medtem ko bi največ volivcev (22,9 %) izbiralo SDS, in 57,8 % vprašanih meni, da bi moral poslanec Mijič odstopiti zaradi nepravilnosti. #SlovenskaPolitika #JavnomnenjskeAnkete #KorupcijaVSloveniji