Search

🤪 Včasih iz čisto antropoloških razlogov prižgem POP TV in se počutim, kot bi odkril nedotaknjeno grobnico iz leta 1998. To, kar nam danes prodajajo pod pretvezo informativnega programa, ni več novinarstvo – to je dobesedno živi muzej televizijske zgodovine. Naši televizijski junaki s Kranjčeve z izjemno resnimi obrazi še vedno naivno verjamejo, da so absolutni vrhunec vizualnega pripovedovanja zgodb. Celoten svet menda z zadržanim dihom čaka, da nam razložijo novice, ki so bile na spletu zastarele že prejšnji torek. Če bi te medijske "mage" vrgli na YouTube, kjer o vsebini ne odloča polspeči urednik, ampak neusmiljeni algoritem in gledalec z gumbom "preskoči", bi pogoreli hitreje kot poceni kitajski električni avto brez toplotne črpalke sredi hude zime. Na sodobnih platformah velja zakon džungle – če v prvih treh sekundah ne ponudiš substance ali jasne logike, si mrtev. Zbogom. Naši strokovnjaki pa nam strežejo formo iz devetdesetih, zavito v takšno podcenjevanje gledalčeve inteligence, da te ob gledanju fizično zaboli glava. Vse skupaj je zmontirano le zato, da se zapolni čas med oglasi za pralni prašek in čudežna zdravila za prostato. In ker se na POP TV na tihem seveda zavedajo, da se njihov Titanik potaplja, počnejo točno to, kar so pred propadom delali tiskani mediji. Luknje flikajo z organizacijo nekih "strokovnih" dogodkov, da poberejo tam kjer nam težko prodajo “vsebinsko oglaševanje” sredi informativnega programa. Ljudska modrost pravi: ko ladja tone, ne greš menjat tapet v salonu, ampak iščeš rešilni čoln. A najbolj zabavno pri vsem tem je njihovo prepričanje, da jih bo pred propadom rešila majhnost trga in slovenski jezik. Kakšna monumentalna zabloda! V Ameriki je YouTube že zdavnaj povozil kabelsko televizijo in ljudem vzame neprimerljivo več časa. In ne, globalna konkurenca ne bo ostala v angleščini in se ustavila na Karavankah. Umetna inteligenca je zbrisala meje. Že danes lahko Marka Roberja, najbolj znanega YouTube znanstvenika na svetu, gledate in poslušate s simultanim, popolnoma naravnim prevodom v slovenščino. In ni edini. Te vsebine je vsak dan vedno več. Vprašanje torej ni več, kdaj bo ta televizijski koncept propadel. Vprašanje je le, kdaj bodo dinozavri v uredništvih dojeli, da je komet že zdavnaj treščil na zemljo, medtem ko oni še vedno zrejo v temen ekran in poslušajo statični šum. #televizija #mediji #novinarstvo

🤯Motil sem se. Verjel sem, da je težava v tem, kdo vlada. Da je dovolj zamenjati ekipo, pa se bo država končno premaknila. Danes vidim nekaj bolj neprijetnega. Jezni so name levi, jezni so name desni, in prav zato si lahko privoščim, da povem tisto, kar obe strani raje zamolčita. Slovenija ne potrebuje "nove" vlade. Potrebuje množico dobrih idej za izboljšanje države. Tisto množico, ki nas premakne korak pred konkurenco, ne korak za njo. Novi ekipi sem dal čas in ji iskreno želim, da uspe. Zato tole ni napad, ampak skrb. Kakor koli obračam vodenje države, vedno pristanem pri isti besedi: podjetnost. Država se obrne enako kot dobro podjetje. Ne z velikimi gestami in slovesnimi podpisi, ampak s premišljenimi mikro ukrepi, ki znižajo trenje, sprostijo energijo in naredijo, da se podjetnik, delavec in mlada družina v tej državi končno dobro počutijo. Ne zato, ker bi jim država kaj podarjala, ampak zato, ker jim končno neha stati na poti. Prav zato sem od tokratne menjave vlade pričakoval hitrost. Smisel izkušenj z vodenjem države je vendar ravno v tem, da natanko veš, na kateri gumb pritisniti, da si učinkovit. Da stikala ne iščeš v temi, ker si v tej sobi že bil. In vendar, kot analitik in ne kot navijač, tega gumba ne vidim pritisnjenega. Namesto tega dobimo zakonodajo, stlačeno v en sam ogromen omnibus, skozi katerega gre vse in nič, potem pa jok, da se pač nič ne da. To ni metoda. To je nasprotje metode. Zakon ni tovornjak, na katerega zmečeš vse, kar ti pride pod roke, in upaš, da bo že nekako pripeljal do cilja. Italijani imajo za to staro besedo, gattopardizem. Vse se mora spremeniti, da ostane vse isto. A jaz ne verjamem, da si tega kdo zares želi. Bolj se bojim, da brez premišljenega načrta preprosto ni druge možnosti. Kjer ni ideje, ostane inercija. In inercija vedno dela v korist tistega, kar že je. Medtem se počasi potapljamo. Ne dramatično, ampak tiho, centimeter za centimetrom, kot ladja, ki je nihče ne izčrpava, ker se vsi delajo, da je tista voda pri nogah nekaj čisto normalnega. Kje je razbremenitev plač, da bo delo spet imelo smisel? Kje je razbremenitev gospodarstva, da kapital ne beži čez mejo ob prvi priložnosti? Kje so strateške odločitve za sodobno Slovenijo, tisto, ki bo znala živeti v dobi umetne inteligence, ne pa proti njej? Iskreno, ne vidim niti ene. In tu je ideja, ki jo ponujam zastonj, vsem strankam, levim in desnim. Nehajmo na volitve hoditi s programi. Program je seznam želja, pobožna lista, ki nič ne stane in je nihče ne cenimo. Na volitve pojdimo z napisanimi zakoni. Z množico. Z besedili, ki jih volivec lahko prebere, ekonomist oceni in poslanec potrdi že prvi dan mandata. Ideje, ki so v zraku mesece, če ne že leta. To je razlika med debatnim krožkom in vlado. Med tem, da nekaj obljubiš, in tem, da imaš rešitev že v roki, pripravljeno za podpis. Poanta je preprosta in prav zato je tako neprijetna. Program lahko napišeš v enem popoldnevu in ti nič ne stane. Zakon zahteva, da si res premislil, koliko stane, koga prizadene in kaj se zgodi drugi dan. Zato ga pred volitvami nihče ne napiše. In prav zato po volitvah 4 leta poslušamo, da se pač ni dalo. Nič se ni "zataknilo". Preprosto ni bilo nikoli napisano. Kajti svet se ravno v tem hipu spreminja hitreje kot kadar koli doslej. Umetna inteligenca ni napoved, je vozni red. Države se danes ne delijo več na leve in desne, ampak na tiste, ki so ta trenutek prepoznale priložnost, in tiste, ki jo bodo zamudile. Bojim se, da tega občutka za trenutek pri nas preprosto ne vidim. Vidim politiko, ki se ukvarja sama s sabo. Isto pesem, le da jo tokrat pojejo z drugo medaljo na prsih. Zato tole ni obup in ni napad. Je iztegnjena roka. Tej vladi še vedno želim, da uspe, uspela pa bo samo, če neha stopicati, se ukvarjati sama s sabo in z vedno enakimi zadevami za polnjenje "večernih" novic ter začne delati. Slovenija ne potrebuje več nove vlade. Potrebuje dobro idejo in pogum, da jo nekdo končno zapiše in podpiše. Motil sem se, ko sem verjel, da je dovolj zamenjati voznika. Gume smo zamenjali. Zdaj pa, prosim, prižgimo še motor. #Slovenija #politika #podjetnost

Članek obravnava zaklad galeje San Jose, potopljene leta 1708, in njeno recentno odkritje ter zgodovinske zaklade, povezane s potopljenimi ladjami in dragimi kamni, ob tem pa izpostavlja spor o pravicah do zaklada med Kolumbijo in ameriškim podjetjem Sea Search Armada. #zaklad #galejaSanJose #Kolumbija

Potniška ladja Scarlet Lady, na kateri je okoli 2000 potnikov iz skupnosti LGBTQ+, je bila ta teden zavrnjena vstop v pristanišča Turčije in Egipta, kar je sprožilo razočaranje med potniki, ki so bili presenečeni nad zavrnitev zaradi svojega identiteta. #Križarjenje #Turizem #LGBTQ+

Ruska bojna ladja Admiral Grigorovič je v Rokavskem prelivu sprožila opozorilne strele proti britanski jahti, potem ko posadka ladje ni uspela vzpostaviti stika z civilnim plovilom, incident pa je trenutno v preiskavi brez poročil o poškodbah. #RuskaVojnaLadja #IncidentNaMorju #RusijaInVelikaBritanija

V članku se obravnavajo opozorila ladjarjev pred morebitno katastrofo, ki bi lahko nastala, če bi Iran začel zaračunavati Googlu za internetne kable na dnu Hormuške ožine, kar bi lahko imelo pomembne posledice za globalno preskrbo z internetom. #Iran #internetnekable #digitalnoozkogrlo

Článok sa zaoberá unikátnym konceptom plávajúceho mesta Ladja svobode, ktoré má byť domovom pre 80 000 ľudí a ponúka živobytie na najväčšom plavidle v histórii, pričom sa zameriava na tradície a komunitný život mimo bežných obchodov a ulíc Ljubljany. #ladjasvobode #križarjenje #življenjenaplovilu